VEDNO V ŽIVLJENJU SE ZNAJDEMO V SITUACIJI, ki pademo na tla. Težko pa je prepoznati zakaj? Znotraj nas vre nemir, jeza, žalost…. Kot odrasla oseba, mama, partnerka ….. «Moraš« biti pa močna, vzgled svojim otrokom itd….. A včasih tudi moč SAMOZAVESTI ni dovolj in zmagajo v tej bitki čustva….
Takrat pa prihaja iz nas, kar nam ni domače… Sprašujemo se … ZAKAJ VSE TOOO….
Takrat se spomnite sebe kot majhnega otroka…. Občutili smo nekaj, kar nas je kot majhne otroke prizadelo… In nam ni nihče znal, zmogel prisluhniti/POMAGATI…. Ko iz sebe stresemo nemoč OTROŠTVA, zjokamo bolečino, jezo …. Nam je lažje… ZAKAJ BI ZADRŽEVALI VSO NEMOČ ZNOTRAJ SEBE?
POMEMBNO VPRAŠANJE? Ki pa je čisto preprost, ki mi ga velikokrat poudari Andrej Debeljak… Vse to nam je varno in zelo težko izpustimo vse to znotraj sebe.. Saj smo skozi vso to bolečino, ki jo nosimo v sebi zamrznili/potlačili. In jo je lažje ignorirati kot pa se soočiti.
Žalost v nas ni od danes zaradi naših otrok, moža, prijateljice- prijatelja, delodajalca, sodelavke ….
Žalost prihaja iz nas od rojstva dalje… Jaz kot mama trem deklicam in partnerka mojemu idealnemu partnerju ne moram očitati svoje bolečine, žalosti itd…. Lahko pa jo skupaj razrešimo saj otroci lepo poskrbijo, da nam lepo obrnejo ogledalo prepoznati sebe…. Hvala mojim deklicam, ki mi to dnevno pokažejo, ter hvala mojemu Nejcu, ki to razume in sledi tej poti, do bolj razumnega starša in partnerja …
